Čustveni incest oz. ujetost v odnosu s starši nastopi, ko otrok postane objekt naklonjenosti ali ljubezni staršev, njihovih strasti ali zavzetosti, ki bi morale biti usmerjene v partnerja. Prikriti ali čustveni incest se lahko pojavi v vsaki disfunkcionalni družini, v kateri obstaja kronična praznina med partnerjema. Starši so lahko zasvojeni, bolehajo za kronično boleznijo, imajo rigidna ali pretirana religiozna stališča ali drug razlog, katerega posledica je njihova čustvena neodzivnost. Kateri koli od staršev, ki je osamljen ter zanika lastno frustriranost in praznino v problematičnem partnerskem odnosu, se v psihološkem smislu do otroka lahko vede kot do nadomestnega partnerja. Meja med skrbnostjo in čustvenim incestom je prekoračena, ko odnos z otrokom bolj zadovoljuje potrebe staršev kot pa otroka, ki nima druge izbire, kot da aktivno sodeluje v zadovoljevanju psiholoških potreb svojih staršev. Takega odnosa ne izbere sam in tudi nima kognitivnih sposobnosti, da bi prepoznal situacije takšne, kot so v resnici – zato se počuti ujetega.

Nadomestno partnerstvo močno vpliva na življenje otrok in povzroča globoko čustveno rano. Ko odrastejo, ti otroci idealizirajo svoje starše, da bi tako v sebi prikrili bolečino zanemarjenega in izkoriščenega otroka, saj biti staršev nadomestni partner pomeni biti žrtev prikritega incesta. Pogosto razvijejo nerealno predstavo o tem, kaj partnerski odnosi so in kaj jim v življenju lahko ponudijo. Kot posledica izkušenj v otroštvu se žrtve čustvenega incesta tudi v odraslosti spopadajo s krivdo, sramujejo se svojih legitimnih potreb po zdravi odvisnosti od drugih človeških bitij in so žrtve neizpolnjujočih intimnih ter seksualnih odnosov.

Pomembna razlika med odkritim in prikritim incestom je, da se žrtve odkritega incesta počutijo zlorabljene in imajo za svoje čutenje jasne razloge, medtem ko se žrtve prikritega incesta počutijo idealizirane in privilegirane, zaradi česar se njihova zmedenost še poveča. A pod masko občutka izjemnosti in privilegiranosti ostajajo enaka boleča čustva kot pri odkritem incestu: bes, jeza, sram in krivda. Laična izraza, ki ju najpogosteje zasledimo v povezavi s čustvenim incestom, sta mamin sinček in očkova ljubica, ki le dodatno pripomoreta k zmedenosti, sramu in nejasnim mejam v družbi.

Simptomi in znaki

• zasvojenosti (najpogosteje z odnosi, s seksualnostjo in pornografijo)
• depresija
• tesnoba
• narcisizem
• PTSM, ki se najpogosteje kaže kot izogibanje bližini ali želja po nadzoru vseh vidikov odnosa
• odnosi, ki so polni drame in čustvenih nihanj
• pretirana želja po bližini v partnerskih in prijateljskih odnosih
• nekritičen odnos do spolnosti
• nerealna predstava o partnerskih odnosih
• ponavljajoči se odnosi, polni zlorab
• lahko enaki simptomi kot pri odkritem incestu

Vzroki in dejavniki tveganja

• družinsko okolje, čustveni incest

Diagnostika

• pogovor s psihoterapevtom

Oblike pomoči

• individualna in/ali skupinska psihoterapija

Kdaj po pomoč

• Pomoč poiščite, ko opazite, da določeno vedenje prevzema nadzor nad vašim življenjem in da so prizadeta druga, za vas pomembna življenjska področja.

Samopomoč

• Skupine za samopomoč